Slikovno in forumsko gledališče

Namen delavnice je, da se udeleženke spoznajo z osnovami in možnostmi teh orodij. S pomočjo različnih iger in vaj bomo udeleženke spodbudili, da skupaj ustvarijo več prizorov na teme, s katerimi se želijo ukvarjati.

Glavni cilji:
* s pomočjo preizkušanja in igre spoznati orodja gledališča zatiranih
* razumeti, kako forumsko gledališče pomaga preoblikovati stališča in prakse posameznic in skupin
*  prepoznati in izpostaviti problematične situacije, s katerimi se srečujejo udeleženke, da se bodo lahko skupaj preizkusile v iskanju alternativ
*  omogočiti prenos odkritij, povezanih z metodo in izkušnjami, tako da jih bo mogoče ponovno uporabiti.

Hakim Trabelsi Bononato že osem let deluje kot igralec in režiser gledališča zatiranih. Usposobljen je za kolektivno gledališko ustvarjanje in zbiranje ustnega spomina, poleg tega pa je podkovan tudi v skupinski facilitaciji, fizičnem gledališču, pripovedovanju zgodb in medkulturni pedagogiki.

Zdaj, ko je čas covidnih mask FFP2 na srečo minil, je čas, da se podamo v fascinantni svet gledaliških mask, natančneje v svet celih mask, izdelanih iz papirmašeja. Ker igralec/igralka s to masko na obrazu ne more govoriti, postane telesna govorica osnovno sredstvo za izražanje misli in občutkov. Delo z masko temelji na improvizaciji, zato se bomo osredotočili na sproščanje, prisotnost v trenutku ter sledenje maski in modrosti naših teles. Odkrili bomo, kako se maske lahko globoko dotaknejo čustvene ravni občinstva. Skupaj pa bomo kot skupina pripravili tudi kratko predstavitev.

Judith Becker je samostojna delavka na področju gledališke pedagogike in že približno 20 let facilitira delavnice z otroki, najstniki in odraslimi na področju izdelave/igre z masko in drugih (gledaliških) pristopov. 

Delavnica Plasti odnosov je delavnica improvizacijskega gledališča. Namenjena je spoznavanju osnov impra, raziskovanju spontanega ustvarjanja likov, njihovih čustev in odnosov med njimi. Na kakšne načine se lahko preprosto vživimo v nove like? Kako lahko čustva vodijo njihove akcije? Kako liki vplivajo drug na drugega?

V začetku delavnice se bomo ukvarjali z osnovnimi improvizacijskimi veščinami in se pobližje povezali znotraj delavniške skupine. Sledilo bo raziskovanje načinov spontanega uprizarjanja čustev in ustvarjanja novih likov, statusnih razlik in igranja z njimi ter odzivanja likov in improvizatorjev na medsebojne interakcije. Za konec bomo vse naučeno uporabili v improviziranih prizorih, s ciljem preizkušanja samih sebe v novih vlogah, ki bodo včasih prismuknjene, drugič resne, predvsem pa iskrene in spontane.

Olivija Grafenauer kot performerka zadnja leta največ nastopa v sklopu kolektivov Gverila teater, Improške in Raglje kot tudi v raznoraznih drugih kombinacijah ljudi.

Veronika Vižintin je improvizatorka in mladinska delavka, podučena na področju anti-diskriminacije, globalnega in medvrstniškega učenja, veliko pa se ukvarja tudi z gledališčem zatiranih..

Jošt Jesenovec zadnja leta največ časa preživi na umetniški gimnaziji, sicer pa ga lahko ujamete v različnih impro predstavah Impro lige, Gverila teatra, na Ani Desetnici in še kje.

Nina Beganović že vrsto let deluje kot improvizatorka v Impro ligi in kot mentorica v ŠILI – Šolski impro ligi. 

SIJOČE SRAMOTE

Delavnica gledališča senc
in gledališča zatiranih

Ko se gledališče zatiranih sreča z gledališčem senc!
Gre za ustvarjalni in čustveni prostor za prijetno in poetično soočenje z diskriminacijo na podlagi spola. Kombinacija gledališča senc in GZ lahko izpostavi družbene strukture oblasti. GZ vabi k poglabljanju v strukturno, medosebno in tudi ponotranjeno zatiranje. S senčnim gledališčem lahko obogatimo svojo domišljijo in sanjamo o neznanem, saj spodbuja ustvarjalno raziskovanje različnih tematik, tako da izpostavi notranje strahove in želje tako zatiralcev kot zatiranih. Zaslon lahko nudi zavetje, da se ljudje počutijo varnejše in se lahko brez zadržkov izrazijo s pomočjo telesa – saj je tako manj stigmatiziranja, spolnih pričakovanj in sramu.

Na delavnici se bomo igrali z viri svetlobe in svetlobnimi učinki skupaj s sencami teles in predmetov ter z njimi uprizorili zgodbe, ki jih želimo spremeniti. Vsakdo ima senco, zato je delavnica primerna za vse!

Claudia Signoretti, jokerka GZ in igralka. Sodelovala je v več kot 20 predstavah forumskega in nevidnega gledališča v Italiji in tujini. Sodeluje s šolami, zapori, univerzami, neprofitnimi organizacijami, institucijami.

Slikovno gledališče: Nazaj k participativni fotografiji!

Slikovno gledališče in mobilizacija naših nemih in negibnih teles sta zdaj že uveljavljena načina, da nagovorimo določene probleme in jih delimo z drugimi. Augusto Boal je uporabo človeške slike, ki jo je navdihnila participativna fotografija, razvil v politične namene: fotografiranje pomeni zelo dostopen način, še posebej danes, da si spet izborimo lastno resničnost in jo delimo z drugimi. Slike so sicer vseprisotne, a tiste, ki so vidne in način, kako jih ustvarimo je političen. Na mednarodnem festivalu bomo eksperimentirale s tem skupnim jezikom!
Dopoldanski termini bodo namenjeni izmenjavi izkušenj, da pridemo do nekaj podob o tematiki, in izpopolnjevanju kompozicije. Drugi del delavnice bo zajemal uprizarjanje sebe in fotografiranje z obravnavo nekaterih osnovnih pojmov fotografije (rakurz posnetka, prednji in zadnji plan, barve, svetloba itd.). Če bo tehnično izvedljivo in če bo skupina tako želela, si lahko omislimo tudi nekakšno razstavo, da bi rezultate uvajanja delili s preostalimi udeleženkami.

Daphné Vanattenhoven-Mortier rada meša različne prakse, predvsem gledališče in fotografijo, pa tudi druge medije, npr. likovne umetnosti ali pisanje. 

KRESNIČKE

Kresničke sta konceptualni-pank-družbenokritični-satiričnocinični-twopeople band. Tako kot kresnice s svojo razžarjeno zadnjo platjo razsvetljujejo poletne noči nočnim vandrovcem, tako tudi Kresničke z glasbo in nekajbesednimi besedili nizata hit za hitom.

“Soseda mi najeda”, “Valuk” “Socialistič’n drek”, “Demokracija”, “Haludovo “ in “Ratas!! so zgolj najbolj všečni v množici hitov.

Kresničke sta: Anja Bezlova, Goran Završnik

ZAPORNIŠKE VERIGE: RAZVOZLAVANJE DRŽAVNEGA NASILJA !

17. 8. 2023, 19.00

@PLAC

Država in državni organi ključno prispevajo k ohranjanju nasilja in zatiranja marginaliziranih skupin. Nedavni dogodki so poudarili globoko zakoreninjeno zatiranje, ki je vgrajeno v institucije in ustvarja prepreke, ki ovirajo prizadevanje za pravičnost, enakost in temeljne človekove pravice.

Naša predstava se sooči s temi dejstvi in vas vabi, da sodelujete pri zgodbah ljudi, ki jih je prizadelo državno nasilje. Skozi vrsto prizorov, ki spodbujajo k razmišljanju, raziskujemo kompleksno prepletenost diskriminacije, rasnega profiliranja in boja za pravico v sistemu, ki ohranja nasilje. Z aktivnim vključevanjem občinstva želimo ustvariti prostor za dialog in raziskovanje, spodbujati kritično razmišljanje in navdihniti kolektivno delovanje za odpravo takšnih zatiralskih sistemov.

Izvajalci/ performers: Theater of the Oppressed Vienna

Od paleolita do Twita (satirični kabare)

Slovenci smo imeniten narod. Samo poglejte, kaj vse imamo: gore in doline, morje in ravnine, kraške jame in gozdove, pa ograje in plotove. Pa največ traktorjev in največ kvadratov nakupovalnih središč na prebivalca. Imamo Tino Maze, Tadeja Pogačarja, Luko Dončiča, še Tesla je skoraj naš. (Ampak ne tisti iz SpaceX-a.)

Ampak kako se je vse to pravzaprav začelo? In kdaj? Se je začelo leta ’91, ko smo izpolnili tisočletni sen in si priborili lastno državo? Se je začelo s poselitvijo Slovanov ali pa že mnogo prej, z Veneti, koliščarji in nemara celo samimi neandertalci? Kdo sploh smo? Od kod prihajamo? Zakaj smo prišli sem? In kaj naj pravzaprav počnemo, zdaj ko smo tu?

Na ta težka vprašanja bodo poskušali odgovoriti trije neumorni raziskovalci, avanturisti in popotniki skozi čas. Tako bomo s pomočjo gledališke čarovnije, domišljije, predvsem pa z dobršno mero humorja pokukali daleč nazaj v preteklost.

***Satirični kabaret bo potekal v slovenščini.

Nastopajo: Urban Logar, Uroš jezdić, Jaka Andrej Vojevec, Besedilo in režija: Jaka Andrej Vojevec, Glasbeni aranžma: Rok Šinkovec, Uroš jezdić, Urban Logar Scenografija in kostumografija: Katarina Zalar, Izvršna producentka: Ankica Radivojević, Produkcija: Društvo Matafir, Jaka Andrej Vojevec

Rdeča raketa

Rdeča raketa je mešanica fizičnega gledališča, poezije in druženja. Prvi del dogodka je zastavljen kot kratka gledališka predstava, ki navdih črpa v poeziji Srečka Kosovela, drugi del pa kot neformalno druženje ustvarjalcev dogodka in gledalcev, skozi katerega se medsebojno spoznavajo, delijo misli, spomine in verze. Dogodek pripravljajo mladi gledališki entuziasti z gledališkima mentorjema, namenjen pa je predvsem starejšim. 

Mentorja: Grega Močivnik in Nina Vombergar

Rdeča raketa nastaja v okviru projekta, ki je finančno podprt s strani Evropske unije, preko Evropske solidarnostne enote.

FILMSKA PROJEKCIJA: POSTATI TAJGA

18. 8. 2023, 19.00

@PLAC

Ganljiv, kratki dokumentarni film, ki seže v dušo, spremlja člane kolektivnega umetniškega srečanja v Massii. Skupina žensk iz različnih okolij se zbere na umetniški rezidenci na vsakoletnem srečanju novih vizij z naslovom “Becoming Taiga” (Postati tajga). Udeleženke se poznajo s spletnega sveta, mesečnih srečanj novih vizij, in nekatere od njih se prvič vidijo v resničnem življenju. Druži jih zanimanje za osebnostno rast in opolnomočenje – bodisi da so sodelovale na kakšnem od transformacijskih programov novih vizij za vodenje žensk in kvir oseb v umetnosti in kulturi bodisi jih na neki način povezujeta umetnost in aktivizem. Med potovanjem se udeležujejo različnih dejavnosti, ki spodbujajo povezovanje in intimnost.

Kratki dokumentarec spremlja pogovor z režiserko Agnieszko Gąsiorek in Liene Jurgelāne, so-ustanoviteljico organizacije New Vision.

NISEM RASIST, AMPAK …

18. 8. 2023, 19.00

@PLAC

Igri zakonodajnega gledališča “Nisem rasist, ampak…” prikazuje konkretne življenjske situacije, v katerih se novi prebivalci Zagreba, migranti in tuji delavci, soočajo z diskriminacijo. Predstava naslavlja probleme, kot so zavračanje zdravstvenih storitev zaradi pomanjkanja potrebne dokumentacije, spontano višanje cen izdelkov na trgu in izključevanje pri oddajanju stanovanj. Tovrstna družbeno angažirana tematika je nedvomno pomemben del zakonodajnega gledališča (vrsta interaktivnega gledališča, ki se osredotoča na spodbujanje razmišljanja o sistemu, v katerem živimo, in o načinih, kako ga izboljšati). Občinstvo, ki mu zastavljamo vprašanja, postane ne le aktivni udeleženec igre, temveč tudi soustvarjalec njenega pomena in sporočila. 

Predstava je nastala v okviru projekta ACF Jezik gledališča. Igralci so člani skupine POKAZ in novi prebivalci Zagreba, ki so gradivo za predstavo ustvarili na podlagi lastnih resničnih življenjskih izkušenj.

Plasti agresije

Predstava Plasti agresije je uprizoritveni projekt, znotraj katerega ustvarjalci – izkušeni gledališki improvizatorji – naslavljajo tematike nasilja z različnih zornih kotov. S predstavo naslavljajo družbeno noto nasilja, nasilje kot naučen vedenjski vzorec in zlorabo. Predstava obravnava različne vrste nasilja – psihično, telesno, spolno, ekonomsko, zalezovanje, nasilje po spletu in trgovanje z ljudmi. Cilj predstave ni olepševanje, dramatiziranje, posploševanje ali razreševanje aktov nasilja, temveč ponuditi vpogled v življenje posameznikov in skupin ljudi, ki so vpeti v krog nasilja – ali ga doživljajo ali povzročajo na različnih ravneh – sistemski, institucionalni, ideološki, družbeni, medosebni in osebni ravni. Skozi predstavo ustvarjalci naslavljajo trenutke, ki so v družbi prepoznani kot tabu ter so pogosto banalizirani. 

Predstavo sestavljajo 3 do 4 improvizirani prizori, za inspiracijo posameznih zgodb in prizorov pa si ustvarjalci jemljejo resnične izpovedi, statistike ter strokovna gradiva po predlogu publike. Improvizacijsko gledališče omogoča črpanje iz asociacij in izkušenj improvizatorjev na odru ter občinstva ter na ta način posega v kolektivno družbeno zavest vseh v dvorani.

Avtorji predstave in igra: Olivija Grafenauer, Veronika Vižintin, Jošt Jesenovec, Nina Beganović, Produkcija: Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO

KRIK: Prvi glas

Avtorski projekt Krik: prvi glas je predstava v nastajanju, ki problematizira temo spolnih zlorab otrok in jo s predstavo kot umetniško gesto postavlja v ospredje družbenega diskurza. Prizadeva si za prekinitev molka in detabuizacijo obravnave žrtev spolnega nasilja. Statistike kažejo, da je v povprečju vsak peti posameznik doživel neko obliko spolnega nadlegovanja, med katerimi se jih največ zgodi v družinskem okolju ali s strani oseb, ki jim zaupajo. Zakonska zaščita posameznikov je še vedno minimalna, javnost pa dialog o spolnem nasilju prav tako potiska v ozadje. Predstava se zato tematike loteva raziskovalno in po metodi snovalnega gledališča, z namenom preizpraševanja civilizacijskih in etičnih vzorcev, ter si prizadeva za destigmatizacijo žrtev spolnih zlorab. Spodbuja razmislek o prezrtih temah in jih uvaja v javni diskurz. Dogodek sestavljata dva dela – predstava, ki vprašanja zlorabe razpira skozi performativno in gledališko formo, ter pogovor ustvarjalne ekipe z občinstvom. V pogovoru se bomo dotaknili vprašanja o družbeno transformativnem potencialu umetnosti, kako s pomočjo gledališča presegati meje splošno sprejetega javnega diskurza in kakšne sodobne gledališke mehanizme zahteva uprizarjanje občutljivih tem. Projekt Krik: prvi glas je zastavljen kot živ organizem, ki se nenehno razvija in vzpostavlja platformo tako za gledalce kot tudi ustvarjalce za odprt dialog o tabuiziranih temah.

Predstava je v slovenščini, z angleškimi podnapisi. Po predstavi sledi pogovor.

Avtorji: Jure Žavbi, Lara Wolf, Katja Markič, Urša Majcen, Domen Lušin, Dramaturginji: Katja Markič, Urša Majcen, Oblikovalec luči: Domen Lušin, Oblikovalca zvoka: Aljoša Živadinov Zupančič, Mary Anne Blanche, Kostumografinja: Nika Dolgan, Oblikovalec grafične podobe: Oskar Miketič, Fotografa: Ana Šink Krenner, Željko Stevanić, Performerja: Jure Žavbi, Lara Wolf, Glasovi na posnetkih: Katja Markič, Urša Majcen, Mary Anne Blanche, Jure Žavbi

INGVER in GVERILKE

Otrok pravičnik sedi v vročem zraku in se gunca. Bend po poteh Ne-ferstva.

Ingver in Gverilke je performativni pevski trio z naborom avtorskih ter pobarkovanih in podedovanih pesmi. Grupa se inspirira s šolskimi sistemi, vzgojnimi ter varnostnimi ukrepi, ljudskim izročilom in daje šanse samoorganizaciji. Igramo na harmonike, pojočo žago in tamburin. Glas nam je prvi inštrument, od večglasja do improvizacije. Naši vplivi so orkester in zbor Etno histeria, ljudske pesmi iz balkanske regije, navijaštvo, ljudske urbane pesmi iz časa karantene, Damir Avdić ter klubska scena od Sežane do Ljubljane.

Ingver in Gverilke smo Mojca Marija Frida, Enja Rojenica, Eva Boke Ziblje ter gosti.