10. MEDNARODNI

NE-FESTIVAL

27.7. – 31.7. 2022

In zdaj, ko naše skupnosti ni načela le ekonomija, pač pa tudi epidemija, ko polarizacija seka družinske, prijateljske in medsosedske vezi, sredstva, namenjena kulturi, pa pojenjajo, ko tekmovalnost, kdo bo imel za svoj kvadratni meter, nima srečnega konca, zidovi in virtualnost med nami pa hendikepirajo naša srca, je čas za srečanje odločnih ljudi, na 10. NE – FESTIVALU GLEDALIŠČA ZATIRANIH.

  NE-FESTIVALSKI PROGRAM

DELAVNICE

Moja slika: Gledališke delavnice po metodi Jacques Lecoqa 

28.-29. 7. 2022, 10.00-13.00 in 16.00-19.00

Telo kot rekvizit, gradbeni material, vir poetike in zavora. Moje telo kot most. Moje telo kot pripovedovalec. Moje telo kot ogledalo. Moje telo je moja slika.

Udeleženci delavnice bodo šli skozi osnovni proces gledaliških vaj iz bogatega arzenala francoskega pedagoga in koreografa Jacques Lecoqa in kasneje, skozi fizične akcije, iskali nove karakterje, slike svojega notranjega in/ali zunanjega občutja in na koncu iz njih pripravili kratek slovenjegraški Ne-kabarete!

Mentorica: Anja Bezlova

Zaključna produkcija: 29. 7. 2022

Delavnica časopisnega gledališča:

Od medijskih zmot do motenja medijev – Boalov koncept časopisnega gledališča v dobi lažnih in še bolj lažnih novic

 28.-30. 7. 2022, 10.00-13.00

Boalovih 11 tehnik časopisnega gledališča bomo uporabili zato, da bomo s pomočjo laži izcedili resnico iz novic. Ali vsaj njen približek. Igrali se bomo in improvizirali, analizirali in debatirali. Publiki pa bomo prepustili, da zapolni praznine in premosti vrzeli.

Mentorica: Birgit Fritz

Zaključna produkcija: 30. 7. 2022, 20.30

Delavnica dokumentarnega gledališča

(Ne)vidne pripovedi in dokumentarno gledališče

28.-30. 7. 2022, 16.00-19.00

Osnovna predpostavka dokumentarnega gledališča je, kot pove že njegovo ime, da temelji na dokumentih, ki jih nato dobesedno citira ali kako drugače integrira v uprizoritvene prakse. To ga postavlja v poseben odnos do resničnosti in mu nalaga zavezo h konstantnemu opazovanju ter premišljanju tega odnosa. 

V vsebinskem smislu se bomo na delavnici osredotočile_i na pripovedi, ki so v družbi spregledane. Premišljale_i bomo strategije, kako se etično lotiti raziskave, še posebej kadar gremo za potrebe dokumentarne predstave ‘na teren’ in stopamo v interakcijo s posameznicami_ki oz. skupnostmi. Praktično bomo raziskovale_i možne uprizoritvene postopke in strategije dokumentarnega gledališča ter razpirale_i vprašanje reprezentacije – kako na odru reprezentirati resnične osebe in njihove zgodbe ter kako na ravni uprizoritvenih strategij delovati vključujoče. Udeleženke_ci bodo snovale_i in razvijale_i svoje lastne prizore, prav tako pa se bodo urile_i tudi v gledanju in dajanju povratnih informacij v zvezi s prizori drugih udeleženk_cev. 

Delavnica je namenjena odraslim gledališkim ustvarjalkam_cem.

Mentorica: Tjaša Črnigoj  

Zaključna produkcija: 30. 7. 2022

Delavnica marksistične čuječnosti

 27. 7. 2022, 16.00-18.00

Delavnica marksistične čuječnosti bo poskus kooptacije psihološkega koncepta čuječnosti v namen revolucionarne prakse. Z marksističnim teoretskim aparatom, iz perspektive zgodovinske in materialne umeščenosti v družbo, bomo raziskovale, kako koncept čuječnosti iz orodja za prilagajanje (“an accommodationist tool”) predrugačiti v pripomoček, ki ima potencial za premišljevanje naše razredne pozicije. Če psihološki koncept čuječnosti temelji na izoliranem, avtonomnem jazu, šele sekundarno – če sploh – postavljenemu v družbenozgodovinsko materialnost, bo naš poskus marksistične čuječnosti pomenil ravno obratno: biti čuječa za svet okoli sebe in ozavestiti svojo pozicioniranost v njem. Pri tem jasno privzemava perspektivo – izkoriščanih v razmerju delo-kapital, saj šele iz tega gledišča zmoremo razbrati družbena razmerja in mehanizme generiranja razredne neenakosti. 

Mentorici: Ana Cvelfar, Marja Zakelšek

Gozdna kopel

31. 7. 2022, 10.00-13.00

Preprosta. Umirjena. Senzorična. To je gozdna kopel.

Po kratkem uvodu v gozdno kopel se podamo v gozd. To ni botanični/zeliščni sprehod. To je sprehod, kjer se bomo prepustili gozdu in svojim čutilom. Sestavljen je iz večih povabil za senzorične aktivnosti. Zaključi se s čajnim obredom. Čaj se ponavadi pripravi iz sestavin nabranih med samim sprehodom.

Ta sprehod vodi certificirana vodnica gozdne terapije in sledi standardni sekvenci vodilne organizacije ANFT (Assotiation of Nature and Forest Therapy) iz Kalifornije, ZDA.

Mentorici: Amanda Kladnik in Maja Žerovnik (zeliscnavas.si/sl/zeliscna-vas/) 

Čajanka

30. 7. 2022, 10.00-13.00

Preprosta skodelica čaja. Tako majhna, a v sebi skriva tako veliko.

Na čajanki po najinem posebnem postopku skupaj pripravimo zeliščni čaj. Ob tem izveš skrivnosti priprave popolne skodelice domačega čaja. In še kakšno hudomušno lokalno zgodbo ali dve ti razkrijeva!

Sprosti se in spusti svoje misli. Prepusti se zeliščnemu čaju, njegovim zgodbam ter vsem svojim čutilom.

mentorici: Amanda Kladnik in Maja Žerovnik (zeliscnavas.si/sl/zeliscna-vas/) 

Zeliščna kadila

27. 7. 2022, 16:00

Na delavnici spoznaš, katera zelišča so nekoč uporabljali kot kadila ter njihov pomen in zgodbe.

Mentorici: Amanda Kladnik in Maja Žerovnik (zeliscnavas.si/sl/zeliscna-vas/)

PREDSTAVE

Babice 

27. 7. 2022, 20:30

Na Hrvaškem je od leta 2005 v veljavi zakon, na osnovi katerega so državljanke in državljani upravičeni do denarnega nadomestila, če v trgovino vrnejo prazno embalažo za pijače. Ukrep naj bi jih spodbudil k zmanjšanju količine odpadkov, toda za nekatere izmed njih je zbiranje povratne embalaže postalo vir preživetja. Dokumentarna predstava Babice je nastala na osnovi pričevanj revnih starejših žensk, ki zbirajo plastenke, da lahko preživijo. V hrvaških mestih so vsepovsod, toda kdo so one? Kakšne so njihove življenjske zgodbe? Kaj jim je najbolj pomembno v življenju, kaj jim daje moč? In kako doprinesejo družbi, četudi ta morda tega ne vidi, ne šteje in ne priznava? To je predstava o delu, dostojanstvu, mladosti in starosti, preživetju in življenju žensk, ki so starejše od 65 let, na Hrvaškem. In o vseh nas.

Avtorice: Sendi Bakotić, Ana Marija Brđanović, Anja Sabol, Vanda Velagić, Tjaša Črnigoj

Režiserka in dramaturginja: Tjaša Črnigoj, Raziskovalke in performerke: Sendi Bakotić, Ana Marija Brđanović, Anja Sabol, Vanda Velagić, Socialna antropologinja: Vanda Velagić, Osebne zgodbe delile: Albina, Ljudmila, Marta, Suzana, Scenografinja: Paola Lugarić, Kostumografinja: Tanja Blašković, Izbor glasbe: avtorice in Sun Matt, Tehnični vodja predstave: Matijas Kozić / Marin Lukanović, Obdelava zvoka: Sebastijan Tomažin, Oblikovalec vizualij: Oleg Morović, Koprodukcija: Kolektiv Igralke (Reka), Savez udruga Molekula (Reka), KUD Transformator

Projekt sofinancirajo Reka 2020 – Evropska prestolnica kulture, Študentski kulturni center Reka in JSKD.

Nekateri so za fejk

28. 7. 2022, 20:30

0 = zlato

Zlato = 0

0 in 1 = podatek

Podatek je zlato

In zlato je gnoj

Živimo v informacijski dobi. Informacije so novo zlato. In kdor nadzoruje informacije, v rokah drži zlato. Analize človeškega razmišljanja in vedenja nam kažejo, da ljudje nismo tako racionalni, kot bi si želeli, tehnološki razvoj pa nam je vsem v roke potisnil tehnološki megafon.

Kdaj postanejo novice fejk? Kdo si jih sploh želi? Zakaj sovražimo greh, grešnike pa povzdigujemo? Zakaj ne obstaja trg lažnih novic o sadju in zelenjavi? 

Avtorska predstava z razmislekom o medijih, poročanju in manipulacijah ponuja v gledališki ovoj zavit paket informacij. Občinstvo mora resnico od gnilega ločiti samo. 

Nastopajo: Leonardo Erjavec, Alja Jeršič, Davorin Juhart, Timotej Kresnik, David Marn, Eva Nađ, Jan Podbrežnik, Nina Slanič, Kaja Vajdetič, Patricija Županovič

Mentorja: Barbara Polajnar, Jaka Andrej Vojevec

Predstava je del širšega evropskega projekta EYE-Net.

PANDORINA SKRINJICA

29. 7. 2022, 20:30

“Zvijačni Prometej je prevaral Olimp in ljudem prinesel ogenj. Naredil jih je ljudi, in Olimp ga je zaradi tega kaznoval.

Pandora je odprla skrinjico, iz katere so pobegnile vse tegobe, bolezni, vojne, celo sama smrt. Na dnu pa je ostal samo up …”

Muzikal na odru združuje sodobne gledališke pristope, avtorsko glasbo, ples, akrobatske prijeme, sodobni cirkus in zgodbe aktivističnih bojev skozi zgodovino človeštva. Pandora poskuša z občinstvom prižgati in razplamteti plamen upanja in upora, ki so si ga v iskanju pravičnosti podajale generacije. Družba je še vedno krivična, upor je še vedno relevanten. Razen za Ministrstvo za kulturo.

“Ko ljudem ne ostane nič drugega kot up, se začne upor!”

Režija: Jaka Andrej Vojevec, Dramaturgija: Barbara Polajnar, Avtorja koncepta: Jaka A. Vojevec in Barbara Polajnar, Avtorji in performerji: Teja Bitenc, Jan Franc Podbrežnik, Barbara Polajnar, Zanda Priedite, Jurij Torkar, Danijela Zajc, Koreografija: Naja Podbrežnik, Nina Vombergar, Video: Urša Rahne, Kostumografija in scenografija: Katarina Zalar, Zborovodkinja in avtorska glasba: Pia Skušek, Zbor: feministični pevski zbor Z’borke, Produkcija: KUD Transformator, Društvo ZIZ, Barbara Polajnar – samozaposlena v kulturi, Soorganizatorji: Narodni dom Maribor, Plesni teater Ljubljana, Projekt financirata Mestna občina Maribor in Mestna občina Ljubljana.

Predstava je prejela ZIZ nagrado za najbolj provokativno predstavo 2021

RAMONINA ZGODBA (predstava za otroke)

30. 7. 2022, 18:00

Ramonina zgodba – svet mnogoterih svetov je gledališka predstava izpod nog ekipe prstovsto. Razkrila bo, kdo je bila deklica Ramona in kako so si staroselci_ke z mrežo pravice, enakosti in prijateljstva izborili_e svobodo.

Gledališka predstava je zrasla iz zamisli, da bi ob prihodu delegacije Zapatistov_k v Evropo 2021 pripravile tudi program, ki bi nagovoril otroke iz naše skupnosti. Zdelo se nam je pomembno, da resnično zgodbo kolonializma, izkoriščanja in zapatističnega boja za avtonomijo predstavimo tudi najmlajšim.

Kljub temu da je zgodovino in sedanji položaj staroselcev_k v Chiapasu težko strniti v eno kratko uprizoritev, nas je vodila ideja o nadčasnosti in univerzalnosti boja za pravico. Čeprav nas od Zapatistov_k ločuje mnogo stvari, ki so daleč od tu, preko veliiiikega morja, ki se imenuje Atlantski ocean, je svobodno življenje tista želja, ki nas vse povezuje. Uresničimo pa jo lahko z mrežo, ki jo skupaj pletemo iz prijateljstva in boja za pravico in enakost.

KRATEK ZARIS k SKUPNOSTI

30. 7. 2022, 15:00

V raziskovalnem procesu se sprašujemo, kako znotraj kapitalističnega materialnega konteksta med nastopajočo_im in publiko graditi solidarno skupnost in odnose, ki zavračajo identitetne označevalce in binarne, hierarhizirane vloge. Zanima nas, kako zgraditi odnose, v katere vstopamo odospoljene_i, deobjektivizirane_i in nasploh odpoblagovljene_i, in kjer izkušnjo oblikujejo radikalna solidarnost, odprtost in dialoškost, ne pa projekcije normativnih pričakovanj, ki jih disciplinirano telo v zavedanju, da je opazovano, nalepi nase. Predpostavljamo, da bo pri tem procesu ključna podpora publike: vanjo polagamo zaupanje, da bo z nastopajočo_im soustvarjala skupnostni prostor, ki bo omogočal utelešeno sobivanje onkraj rigidnih družbenih kategorij. Pri tem se zavedamo, da so utopije nedosegljive, zato bistvo zarisa vidimo v samem procesu, ki mu nujno spodleti, a ki meje družbenih kategorij aktivno ozavešča in jih pri tem (morda) naredi nekoliko bolj fluidne. 

Zarisujemo: Ana Cvelfar, Dijana Džamastagić, Zala Mojca Jerman Kuželički, Kaja Vajdetič

DISKUSIJA

Tematska skupščina: Skupnost – temelj odpora in upora za družbene spremembe

27. 7. 2022, 18:00

Družba, podvržena ideologiji kapitalizma, ljudi med drugim potiska v individualistični način življenja, ki pogostokrat povečuje občutja lastne nemoči in ljudi sili v izkoriščevalske odnose. Tudi zato številne anarhistične teorije alternativo iščejo v ravnovesju med odtujeno družbo – kjer se vpliv posameznika zlahka izgubi; in individualiziranim posameznikom – ki ga pretirano skrbi za lastno ugodje; v skupnostih, saj naj bi te omogočale sodelovanje in vplivanje vseh vpetih po eni strani in dopuščale dovolj individualne svobode po drugi.

Skupnost je zelo širok pojem, ki pa se nekoliko zoži, če govorimo o radikalnih skupnostih, ki so zmožne sprovesti spremembe na življenja sodelujočih in širše. Antiavtoritarno gibanje tako med drugim zagovarja organiziranja kolektivov ter skupnosti okoli njih ter nadaljnje mreženje na podlagi principov antiavtoritarnosti, samoorganizacije, avtonomije, itd. ne glede na to za kakšno vrsto delovanja gre (delovna zadruga, stanovanjska komuna, skupnostno kmetovanje, interesna skupina,…), saj naj bi že s samim delovanjem na takšen način ustvarjali žepe alternativ dominatni družbi in sejali semena za radikalne družbene spremembe.

Na tematski skupščini se bomo pogovarjali o političnosti »nepolitičnih« skupnosti, razmerju med posameznikom, skupnostjo in družbo; ter o pomenu stabilnih struktur, kot npr. kolektivi, za razvoj odpornosti na uničujoče družbene procese in za gradnjo lastne politične moči.