MAVRICA ŽELJA

od 25. 11. 2022 do 27. 11. 2022

barvamo življenja mladih v časih malodušja

Tudi ti potrebuješ zaupen čas in prostor, kjer bi lahko na nekonvencionalen način, brez top down terapije, naslavljal_a stiske, ki neposredno izhajajo iz tvojih osebnih stisk, posredno pa iz naših družbenih situacij?

Ker so po drugem letu epidemije raziskave jasno pokazale, da se obenem soočamo tudi z epidemijo duševnih stisk in osamljenostjo, naše dolgoletno nabiranje izkušenj usmerjamo v projekt, prvi takšne vrste v Sloveniji, ki skupnostno naslavlja kolektivno krizo duševnega zdravja s tehniko gledališča zatiranih.

Vabimo te na prvo mesečno Mavrico želja, skupinsko gledališko-terapevtsko tehniko, ki se od bolj poznanih tehnik psihodrame in sociodrame razlikuje po tem, da jih je Augusto Boal oblikoval na podlagi potreb ljudi, ki živimo na Zahodu, saj je v skupinah, s katerimi je delal v Evropi in ZDA, prepoznal osamljenost, strah pred praznino in nezmožnost komuniciranja, njegove tehnike pa naslavljajo ravno tovrstne težave.

Bi želel_a raziskovati svoje notranje konflikte in ponotranjena zatiranja ter jih kolektivno naslavljati ter razreševati?

Želiš doprinesti k destigmatizaciji in detabuizaciji duševnih stisk?

Ustvarjanje redne podporne skupine. Ustvariti želimo skupino za 6-mesečna redna srečanja, odprto za vse med 18-29 let starosti, ne glede na spol, spolno usmerjenost, etnično ali materialno ozadje, politična in verska prepričanja ali katero koli drugo osebno okoliščino. Želimo si, da bi se oblikovala redna podporna skupina, dobrodošle_i pa ste ne glede na pogostost udeležbe. Naša srečanja so za vse brezplačna.

25. 11. 2022, 17-20h

26. 11. 2022,  11-17h

27. 11. 2022, 10-16h

Vabljen_a na zaupen samo-transformativen proces, ki se nagiba k spodbujanju samo-izražanja in samo-zastopanja s pristopom, ki kolektivizira psihoterapevtske procese, jih da na voljo in v uporabo vsakomur -tudi tistim, ki si sicer tovrstnih pomoči ne bi mogli finančno privoščiti ter demokratizira terapijo!

“Ljudje v Evropi ne umirajo od lakote, ampak zaradi samomorov in prevelikih odmerkov,” je ena od njegovih razlag, čemu so te tehnike nujno potrebne prav tukaj. Razlikujejo se tudi v tem, da želijo prikazati pretekle in nezavedne dogodke sedanjosti v širšem kontekstu, medtem ko notranje konflikte postavljajo v estetski prostor.

Gledališke tehnike Mavrice želja pomagajo pri vizualizaciji osebnih, internaliziranih zatiranosti (osebnih strahov, frustracij in travm). Medtem ko v lastnem življenju poskušamo »konkretizirati« ali uresničiti svoje želje, jih lahko v Mavrici želja prepoznamo. Dogodki se reproducirajo pred (redno) skupino (pričami), ki zgodbe spreminja. Soudeleženke_ci pri tem predstavljajo multiplo ogledalo in ji_mu omogočijo novo ter večdimenzionalno razumevanje preteklih dogodkov.

Vloga gledališča v tem procesu je čustveno rahljanje, ki pa je družbeno in ne osebno usmerjen. Osebni elementi v procesu pridobijo simbolni značaj, tehnike se osrediščajo na dejanja, ne na osebo in tako individualne izkušnje postanejo kolektivne.

projekt sofinancira MOL mladina