KRIK: VRZELI

Skozi avtorske prizore ustvarjalci premišljujejo svojo pozicijo v družbi ter preizkušajo meje med lastnim prepričanjem in naučenimi vzorci, preizprašujejo dinamiko spolov, izpostavljajo spolno nasilje med vrstniki, spregovorijo o lastnih strahovih, stiskah, jezi in krivici, o občutku krivde in iskanju izgovorov, ki jih poznamo vsi, a si o njih ne upamo spregovoriti. Predstava je generacijska gesta posega v vrzeli v komunikaciji, izpostavitev zamolčanih praznih prostorov pri temi spolnosti in spolnih zlorab. Kako se brez nasilja boriti proti represiji samoumevnosti, apatije in idejnega konzumerizma? Kako postavljati vprašanja tako, da nanje ne bi dobili že stokrat slišanih odgovorov? Mlada generacija gledaliških ustvarjalcev išče vrzeli družbenih konsenzov zaradi katerih se zdi, da je danes golota enostavnejša od ranljivosti.