ULICE ZA GLEDALIŠČE / STREETS FOT THEATRE

Projekt Ulice za gledališče! je odgovor na potrebe različnih mladinskih organizacij, ki potrebujejo kompetence v novih metodah za izboljšanje položaja svojih neposrednih ciljnih skupin z nadgradnjo metode gledališča zatiranih kot metodo mladinskega dela.

Predvsem v času, ko je po epidemiji nezaželeno zbiranje v zaprtih prostorih, obenem pa naraščajo oblike totalitarizma in neofašizma v Evropi, je pomen gledališča na ulicah toliko pomembnejši. Nevidno gledališče se podaja prav na ulice, nagovarja naključne mimoidoče, obenem pa opozarja ne tematike, o katerih se (ne sme) govori(ti). S kreativnim pristopom ljudem omogoča prostor za razmislek in iskanje rešitev za te teme in prenos rešitev v vsakdanjem življenju. Glavni cilj projekta je povečati doseg mladinskega dela za povečanje udeležbe in vključenosti mladih v družbene procese in spremembe. Program usposabljanja je zasnovan za mladinske delavce in aktivne člane mladinskih organizacij, ki želijo razviti svoje kompetence z gledališčem zatiranih in imeti boljši in dolgotrajnejši učinek v svojih skupnostih.

Partnerji v projektu: Foundation “Solidarity Works” (Bolgarija), Centar za kazaliste potlacenih POKAZ (Hrvaška), Gemeinwohlwohnen (Nemčija), A.R.T. FUSION ASSOCIATION (Romunija), Theater der Unterdrückten – Wien (Avstrija) in KUD Transformator (Slovenija).

NEVIDNO GLEDALIŠČE

Nevidno gledališče je tehnika gledališča zatiranih, ki jo je razvil Augusto Boal v okoliščinah kršenja človekovih pravic v brazilski družbi v 70. letih. S tehniko nevidnega gledališča neposredno posegamo in interveniramo v družbo z določeno problematiko z namenom spodbujanja diskusije, stimulativnega javnega dialoga, ozaveščenosti o izpostavljenem problemu ter postavljanja vprašanj v javnem
prostoru. Gledalke in gledalci v nevidnem gledališču so naključne mimoidoče in mimoidoči, ki so transformirani v protagonistke in protagoniste uprizorjene akcije
(gled-igralke), ne da bi se zavedale, da so del vnaprej planiranega in zrežiranega performansa, saj ta deluje kot popolnoma vsakdanja situacija. Zgolj izvajalke in izvajalci vedo, da gre za vnaprej pripravljeno igro. Namen tehnike je, da udeležene gledigralke in gledigralci po izvedenem performansu razmišljanje o problematiki nadaljujejo kasneje doma ali v družbi prijateljev in na ta način neposredno nadaljujejo diskusijo o obravnavanem problemu.

Intervencija v javni prostor je direktno soočenje fikcije in realnosti. Prenos umetnosti na ulice nam obeta izjemne nagrade: dostop do sveže publike, pobeg konvencijam in
salonskim kontekstom ter predvsem neposredno transformiranje družbene stvarnosti. Na drugi strani ulice pa na nas prežijo nevarnosti: hrup, vreme, promet, zakonske omejitve, varnostniki in strah pred neznanim. Vsaka intervencija je hkrati premiera in zadnja ponovitev.

Rezultati projekta:
  • 18 mladinskih delavk in delavcev usposobljenih za delo z nevidnim gledališčem in intervencijami v javni prostor kot obliko mladinskega dela.
  • Organizacija 9-dnevnega izobraževanja mladinskih delavcev v metodi mladinskega dela – nevidnem gledališču in intervencijah v javni prostor v Ljubljani.
  •  Praktičen prenos pridobljenega znanja v vsako skupnost mednarodnih partnerjev preko delavnic in intervencij v javni prostor.
  • Vsaj 400 neposrednih upravičencev v multiplikacijskih projektih.
  • Razvoj novih orodij in metod za razvoj kompetenc mladinskih delavcev.
  • Razvoj neformalne platforme organizacij, ki pri svojem delu uporabljajo gledališče zatiranih.

.