N I T I     E N A     V E Č


WHO je leta 1968 umrljivost žensk zaradi nosečnosti in poroda prepoznala kot javno zdravstveni problem, saj je takrat po svetu veliko žensk umiralo zaradi večinoma nelegalnih splavov, tudi v Sloveniji so v tistem času zaradi tega na ginekološke oddelke bolnišnic sprejeli skoraj tretjino žensk. Zato so takrat Združeni narodi na seznam temeljnih človekovih pravic dodali pravico o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, Slovenija pa je postala prva država na svetu, ki je svojim prebivalkam dala z ustavo zagotovljeno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in postala svetovni center razvoja metode varne prekinitve nosečnosti. (vir N1: Poglobljeno)


Pri vprašanjih urejanja splava v EU je v ospredju nacionalno pravo, pristojnosti institucij EU pa so omejene. Tudi področje javnega zdravja je v EU vse do danes primarno v nacionalni pristojnosti. Zato je umetna prekinitev nosečnosti povsem prepovedana na Malti, na Poljskem, ugovor vesti pa se množično izvaja med ginekološko stroko na Hrvaškem. V tem trenutku je izjemnega pomena, da ženski kolektivi v Sloveniji najdemo načine ozaveščanja, ki dosežejo generacije, ki prihajajo za nami, da se bo pravica in dostop do splava lahko ohranila tudi v prihodnosti.

 


Pripadamo srečni polovici svetovnih držav, ki omogočajo varno prekinitev nosečnosti, čeprav spada med temeljne človekove pravice. Samo zaradi nedostopnosti splava in zatekanja k nevarnim postopkom, na dan po svetu umre 110 žensk, prizadane pa 1000 ljudi. To so praviloma mlade ženske, ki po podatkih WHO za seboj v povprečju pustijo tri otroke, dva od njih umreta v roku dveh let, eden pa ostane potencialna sirota. Pravica do splava je nujno potrebna iz zdravstvenih razlogov za ohranjanje zdravja in življenja žensk. Odločanje o rojstvu otrok je odvisno predvsem od socialno-ekonomskih pogojev, dostop do splava pa je neposredno povezan tudi z varnostjo in enakostjo spolov. 

 

 

Konec leta 2018 so posamezniki_ce in organizacije, ki si v Sloveniji prizadevajo za ukinitev pravice do splava, na enem od avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa naročili_e dva oglasa. V začetku oktobra so ob pozdravu brucem na trgu pred ljubljansko univerzo v travnate površine zatikali_e rdeče zastavice s sporočilom, da vsaka predstavlja umorjenega otroka in napovedjo velike javne prireditve dneve zatem, na osrednjem trgu glavnega mesta. Trg je bil zagrajen z zasebnim varovanjem, profesionalno ozvočen za prireditev na prostem, z govori in parolami, da so ženske, ki splavijo, morilke. “Pohod za življenje” je del širše kampanje proti pravici do splava, ki se v zadnjih letih krepi po vsej Evropi. Preiskovalni novinarji (necenzurirano.si) so v tem času ugotovili, da njihove povezave in financiranje segajo do skrajno desnih političnih strank in krščanskih organizacij v Sloveniji ter v ZDA. Medtem pa ženske in mladi ne poznajo zgodovine ustavne pravice do načrtovanja družine, saj ni izobraževalnih prostorov ali orodij, ki bi jih celovito informirala. Slovenska raziskava je pokazala tudi, da približno desetina žensk v času, ko potrebujejo prekinitev nosečnosti, nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in morajo za poseg plačati ali doplačati, kar ni standard v zahodnoevropskih državah.